Razvoj železniške infrastrukture - model upravljanja

Na našo infrastrukturo in logistiko nič ni vplivalo tako močno kot evropski železniški sistem. Medtem ko so se digitalni sistemi v zadnjih nekaj desetletjih uveljavili pri načrtovanju, nadzoru prometa in varnosti, so zdaj v ospredju vodenje kakovosti ter optimizacija vzdrževanja in nabave rezervnih delov.

Za zagotavljanje operativne varnosti je treba nabaviti prave dele in komponente ter časovno uskladiti dobavljivost materiala in vzdrževalnih storitev. Na standardih temelječ pristop k identifikaciji in označevanju materialov, komponent, logističnih enot, lokacij in sredstev poenostavi postopke, na katerih temelji železniška industrija. Rezultat tega je boljše upravljanje z zalogami in bolj učinkovito upravljanje s sredstvi, kar izboljša zanesljivost zalog, zagotavlja boljšo razpoložljivost komponent v delavnicah in znižuje stroške.

Transparentnost in varnost

Uporaba globalnih standardov GS1, predstavlja orodje za učinkovito upravljanje z zalogami in vzdrževalnimi storitvami za železniške operaterje in dobavitelje. Uporaba črtnih kod ali oznak RFID za enotno identifikacijo in avtomatsko zbiranje podatkov ustvari krovni sistem, ki pokriva in usklajuje vse družbe in vrednostne verige v železniški industriji.

To pomeni, da se lahko celoten življenjski cikel delov in kritičnih komponent beleži ves čas, od proizvodnje, naročanja, skladiščenja do namestitve, delovanja, vzdrževanja in nadaljnje uporabe, kar igra bistveno vlogo pri varnem in učinkovitem vodenju kakovosti.

S pomočjo enotnega globalnega standarda se lahko povežejo različne industrije in uskladi integracija blagovnih in podatkovnih tokov. Za železniške operaterje, dobavitelje in proizvajalce komponent sta neposredni rezultat bolj učinkovitega upravljanja s sredstvi večja transparentnost in stroškovna učinkovitost.

Železniški operaterji se trenutno soočajo z novimi izzivi in zakonskimi zahtevami. Poleg zanesljivosti izdelkov in garancijske zaščite pri nabavi delov, je pri upravljanju nabavne verige najvišja prioriteta medsektorska interoperabilnost. Medtem ko je na primer izmenjava podatkov med proizvajalci, operaterji in nadzornimi organi dandanes pogosto nekonsistentna in nepopolna ter se analize podatkov le redko uporabljajo za optimizacijo operativnih postopkov pri vzdrževanju, se bo to v prihodnosti drastično spremenilo.

S standardi, ki so bili preizkušeni v zadnjih desetletjih v najrazličnejših sektorjih, globalna mreža nacionalnih organizacij GS1 in svojimi priporočili, pokriva vse potrebne postopke v železniški industriji. Vse akterje v tej specifični vrednostni verigi, vključno z njihovimi sredstvi, vrednostjo zalog in lokacijami, se identificira s standardnimi identifikacijskimi številkami GS1, kot so GTIN, GIAI in GLN, ki se lahko vpisujejo oziroma berejo preko črtnih kod ali oznak RFID.

Kode GS1 DataMatrix, GS1-128 in EPC/RFID so dokazano visoko zmogljivi in preizkušeni nosilci podatkov, ki lahko pripomorejo k optimizaciji celotnega železniškega sektorja.

Kompleksnost železniške panoge

To, da je železniški sektor ogromen priča dejstvo, da je na primer švicarski ponudnik železniškega prometa SFR (Swiss Federal Railway) v svojem poslovanju približno 90.000 ponudnikov. To pomeni, da je z vsakim med njimi sklenjena neka pogodba, z vsakim poteka taka ali drugačna izmenjava, naročanje, distribucija, finančni tokovi... SFR je v evropskem merilu manjše podjetje, kar še toliko bolj prikazuje potrebo po standardizaciji poslovanja.